X. KONGRES ZDT.SI

View Calendar
29.03.2019 - 30.03.2019 All day

“DESETI  KONGRES ZAKONSKIH IN DRUŽINSKIH TERAPEVTOV SLOVENIJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO” z naslovom  “S PSIHOTERAPIJO DO ZDRAVIH ODNOSOV” bo potekal 29. in 30. marca 2019 na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Na dvodnevnem kongresu z udeležbo mednarodnih strokovnjakov in študentov s področja mentalnega zdravja bo imela plenarno predavanje z naslovom ” ADHD – motnja pozornosti in hiperaktivnosti” Dr. sc. Vesna Hercigonja Novković, integrativna psihoterapevtka z doktoratom Medicinske fakultete v Zagrebu, direktorica Poliklinike Kocijan Hercigonja, podpredsednica Inštituta D.O.M., Inštituta za psihoterapijo in svetovanje otrokom, družini ter mladim in podpredsednica Združenja EIATSCYP (European Interdisciplinary Association for Therapeutic Services for Children and Young People).

ADHD – motnja pozornosti in hiperaktivnosti

ADHD je nevrorazvojna motnja, za katero so značilni hiperaktivno vedenje, impulzivnost in nepozornost. Pojavlja se pri otrocih, najpogosteje je opazna pri odhodu v šolo. V primerih, ko ni ustrezno prepoznana ali je neustrezno zdravljena, se motnja nadaljuje tudi v odraslo dobo (po podatkih WHO v 60% primerih).

Pojavlja se pri 3-5% šolskih otrok, nekaj več pri dečkih kot pri deklicah. Najbolj opazna je v začetku obdobja izobraževanja, ko se pri otrocih pojavljajo zahtevnejše in bolj strukturirane zahteve, katere v predšolski vzgoji še niso bile prisotne.

Kot posledica nerazumevanja okolice, otroci z ADHD pogosto postanejo žrtve zavračanja s strani vrstnikov, označeni so s strani šole, občutijo nezadovoljstvo svojih staršev, lastnega šolskega neuspeha se zavedajo, vendar ga ne razumejo, razvijajo nizko samopodobo. Nemalo jih šole ne dokonča, priključujejo se skupinam ljudi z neadekvatnim vedenjem, ki jim dajejo občutek sprejemanja.

Diagnoza, zdravljenje in prognoza

Nekateri simptomi motnje so prisotni pri številnih otrocih, zato je potrebno, da za postavitev pravilne diagnoze sodeluje tim strokovnjakov. Diagnosticiranje vključuje psihiatrijo, nevrorazvojni, defektološki in psihološki pregled, lestvice ocen, šolska poročila in nevropsihološke teste pozornosti, kakor je npr. T.O.V.A. test.

Po postavitvi diagnoze se otrok in družina vključijo v zdravljenje, ki temelji na psihoedukaciji staršev in učiteljev in na terapiji za pomoč pri prilagajanju otrokovega vedenja, po potrebi tudi psihoterapijo ter računalniško vodene vaje. Redkeje v mlajši dobi in pogosteje v odraslosti se uporablja tudi medikamentno zdravljenje.

ADHD je potrebno prepoznati čim prej, da se otroka pravočasno vključi v zdravljenje in v izogib kasnejšim zapletom, ki se pojavijo sčasoma sočasno s številnimi drugimi težavami, ki gredo pogosto z roko v roki z ADHD motnjo, kot so vedenjske motnje, tesnoba, tiki…

O motnji je potrebno ozaveščati javnost, posebno šole in otrokovo okolje. Svetovni pokazatelji kažejo, da prilagoditev okolja vpliva na zmanjšanje številnih posledic ADHD motnje. Nekateri simptomi lahko sčasoma izginejo.

Otrok z ADHD motnjo ima pravico do zanj primernih oblik šolanja, zato je izredno pomembno izobraževanje učiteljev in strokovnih služb šol o otrokovih pravicah in načinu individualnega učenja za otroke z ADHD motnjo.

Dr.sc. Vesna Hercigonja Novković

Več o vsebini kongresa in podrobnostih glede prijave in oddaje prispevkov najdete na spodnji povezavi:
Vabilo na kongres
 
 
 
Invitation to the Congress

Prisluhnili boste lahko tudi predavanju Gašperja Grobelška dr. med. z naslovom “DUŠEVNE MOTNJE PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH”

Strokovnjaki ocenjujejo, da za takšno ali drugačno duševno motnjo oboleva deset do dvajset odstotkov vseh otrok in mladostnikov po svetu. Kar polovica vseh duševnih motenj se začne pred 14. letom in tri četrtine vseh do srednjih dvajsetih let.

Čeprav lahko nekatere duševne motnje otrok in mladostnikov prepoznamo tudi pri odraslih, obstajajo še tiste, ki so značilne le za razvojno obdobje. Za vse duševne motnje v tem obdobju pa je značilno, da kažejo poleg splošnih tudi značilnosti razvojnega obdobja.

Zaradi samih posebnosti razvojnega obdobja prepoznava in obravnava teh motenj težavna. Na primer depresivna motnja razpoloženja 5-letnika se kaže povsem drugače kot pri najstniku. Otroci pred 4. letom starosti ne morejo imeti nekaterih tipičnih psihotičnih simptomov, saj še nimajo popolnoma izoblikovanega dojemanja socialnih odnosov in tako ne morejo razviti na primer preganjalnih in nanašalnih blodenj. Po drugi strani pa se takrat šele učijo razlikovati med domišljijo in resničnostjo in tudi namišljeni prijatelji so med 3. in 6. letom starosti razmeroma običajni. Vedenjska in čustvena simptomatika sta lahko simptom mnogih duševnih bolezni – od hiperkinetične motnje, depresije, bipolarne motnje razpoloženja, do nastajajoče osebnostne patologije. Stereotipije, ločitvena tesnoba in nekatere specifične fobije so v določenem razvojnem obdobju normalen pojav in del normalnega razvoja. Občasno se lahko s psihopatologijo izražajo nekatere telesne bolezni. Ob vsakršni klinični sliki pa je nujno upoštevati še družinsko dinamiko in otrokovo okolje, od katerih je otrok vsestransko odvisen.

Kako torej vedeti, kdaj je neko doživljanje ali vedenje preseglo meje običajnega in prešlo v psihopatološko?

Namen predavanja je pregled duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Več pozornosti bomo namenili najpogostejšim in tistim, pri katerih je nujna ali pa priporočena obravnava v službi za otroško in mladostniško psihiatrijo.

 

Gašper Grobelšek, dr. med.

Gašper Grobelšek je doktor medicine in specialist otroške in mladostniške psihiatrije, član Izvršnega odbora Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva, diplomirani terapevt medicinske hipnoze in član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije. Adolescent Identity Treatment (AIT) terapevt in stažist zakonske in družinske terapije na Družinskem inštitutu Bližina.

Prevedi »